Leta 1922 je slovenski pisatelj Ivan Šorli zapisal: „Stopi pa sedaj skozi mogočne steklene portale v dvorano Zdraviliškega doma na Slatini in primerjaj! Blesk, ki te objame, je odsev umetniškega hotenja in znanja, ki ne kriči, ker ve, da delo samo govori: bogatstvo, ki se razgrinja pred teboj, je samo pripomoček, ne namen, in tvoj vzklik bo: ‚Kako je to divno!‘ ne ‚Koliko je to moralo stati!‘, čeprav seveda veš, da ves ta beli in rožnati marmor ogromnih obokov in stebrov in vse to zlato in vsa ta vrsta blestečih lestencev predstavlja vsote, ki si jih po vojni še izgovoriti ne upamo!“
Šorlijeve besede so bile namenjene zdraviliški dvorani (današnja Kristalna dvorana Grand hotela

Rogaška), najreprezentativnejšemu prostoru v Zdravilišču Rogaška Slatina, v novem, takrat še ne deset let starem Zdraviliškem domu. Pisatelj Šorli se je leta 1922 odzval, kot je sam dejal, častnemu pozivu zdraviliškega ravnateljstva, naj sodeluje pri knjižici o Rogaški Slatini. Literat je svoj delež pri njenem nastanku skromno označil kot sodelovanje, dejansko pa je knjižico o državnem zdravilišču v celoti napisal sam. Šorlijeva knjižica je bila prva uradna zdraviliška brošura v slovenščini. 
 
Zapis zgodovinarja dr. Dušana MLACOVIĆA, v monografiji
ROGAŠKA SLATINA - MESTO VODE, STEKLA IN VINA, december 2009