Občina Rogaška Slatina

Na hitrih optičnih povezavah vse vzgojno izobraževalne ustanove

12.01.2017

Ob koncu leta 2016 so bili v Rogaški Slatini zavodi s področja vzgoje in izobraževanja ter kulture priključeni na visokozmogljive optične povezave Akademske in raziskovalne mreže Slovenije – ARNES.

V Rogaški Slatini vzgojno izobraževalne ustanove na hitrih optičnih povezavah


Ob koncu leta 2016 so bili v Rogaški Slatini zavodi s področja vzgoje in izobraževanja priključeni na visokozmogljive optične povezave. Na območju Obsotelja in Kozjanskega je Rogaška Slatina edina občina, ki je bila vključena v pomemben vseslovenski projekt IR optika. V Šolskem centru Rogaška Slatina je vzpostavljeno novo komunikacijsko vozlišče, od koder so z optičnimi vlakni na Akademsko in raziskovalno mrežo Slovenije – ARNES, priključeni: Šolski center Rogaška Slatina z dijaškim domom, vse tri osnovne šole (I. OŠ, II. OŠ in III. OŠ), Glasbena šola, Knjižnica Rogaška Slatina, dve enoti vrtca (Izvir in Potoček), Ljudska univerza ter Kulturni center. Sklop optičnih povezav za Rogaško Slatino je bil ocenjen na 175.500 evrov.


S tem projektom so za navedenih deset ustanov za 25 let pridobljene brezplačne, zmogljive in dolgoročno stabilne optične povezave s trenutno hitrostjo prenosa 1Gb/s (gigabit na sekundo). Z zamenjavo aktivne omrežne komunikacijske opreme bo mogoče hitrosti še povečati. Minimalni stroški, ki jih bodo ustanove krile, so le stroški prostora komunikacijskega vozlišča. Takega komunikacijskega nadstandarda pa žal niso deležni vsi slovenski kraji. Rogaška Slatina je imela to srečo, da je kot mesto izpolnjevala potrebne pogoje in bila vključena v projekt. Uvrščeni so lahko bili le kraji, ki imajo srednjo šolo in vsaj še tri ustanove, ki so upravičene do optike, ter kraji, ki imajo vsaj dve osnovni šoli ter šest drugih upravičenih organizacij. V slovenskem prostoru so tovrstnih povezav deležni določeni raziskovalni zavodi, univerze, osnovne in srednje šole, vrtci ter kulturne ustanove. Tisti, ki so imeli doslej lastno optično povezavo, se bodo poslej rešili visokih stroškov, ki so znašali letno 3.000 in več evrov.


V zavodih se ob hitrem tehnološkem razvoju povečuje potreba po večjih količinah prenosa podatkov po internetu. Z novo, brezplačno infrastrukturo jim je sedaj omogočeno, da začnejo v večji meri uporabljati širok nabor novih tehnologij. Optična povezava je pogoj za nemoteno delovanje e-vsebin, izobraževalne in raziskovalne organizacije pa lahko vse bolj uporabljajo napredne informacijsko komunikacijske tehnologije ter koristijo brezplačne storitve omrežja ARNES (gostovanje virtualnih strežnikov, oddaljene diske za hrambo varnostnih kopij, postavitev spletišč, multimedijske storitve, gostovanje e-pošte in še mnoge druge).


Projekt IR optika, ki je potekal od leta 2012 do 2016, je bil oblikovan kot neposredno potrjena operacija, financirana s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Ministrstvo za finance je v drugi polovici leta 2014 v imenu Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), objavilo javno naročilo "Nakup optičnih povezav do kar največjega števila organizacij s področja raziskovanja in izobraževanja". Na voljo je bilo 14.7 mio EUR strukturnih sredstev (2007 ‐ 2013), s katerimi so bile realizirane optične povezave v 50 izbranih krajev. V razpisu je bilo od izvajalcev zahtevano jamstvo za 25 letno delovanje kupljenih optičnih vlaken. Ustanovam, vključenim v projekt, je bila zagotovljena tudi potrebna aktivna oprema za delovanje povezav. Lastnik optičnih vlaken in aktivne opreme je MIZŠ. Zavodi z vzpostavljeno optično povezavo vsaj 25 let s tem ne bodo imel stroškov. S tem projektom se je Slovenija na področju raziskovalnih ter vzgojno izobraževalnih ustanov povzpela visoko med države z najrazvitejšimi komunikacijskih tehnologijami.


Ob koncu velja omeniti, da se na podlagi sprejetega Načrta razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije, Občina Rogaška Slatina aktivno vključuje tudi v proces izgradnje širokopasovne infrastrukture na območjih, kje s strani operaterjev ni izkazan komercialni interes za izgradnjo (območja belih lis). Ta območja, kjer ni ekonomskega interesa in na katerih operaterji in drugim investitorji v naslednjih treh letih z lastnimi sredstvi ne nameravajo graditi omrežja, bodo pri gradnji sofinancirana z javnimi sredstvi. Digitalna agenda za Evropo postavlja visoke cilje glede hitrosti interneta. Do leta 2020 bi naj bila vsaj polovica evropskih gospodinjstev naročena na hitrost 100 megabitov na sekundo (Mbps), ostalim pa bi naj bil zagotovljen dostop najmanj 30 Mbps. Na osnovi evropskih usmeritev je tudi Vlada RS v letu 2016 sprejela strategijo Digitalna Slovenija 2020 in Načrt razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020. Pri tem velja poudariti, da sta gospodarski in splošni razvoj v sodobni digitalni družbi neposredno povezana z razvojem visokokvalitetne širokopasovne infrastrukture oz. dostopa do interneta.


Marjan Čuješ

Občina Rogaška Slatina