Občina Rogaška Slatina

Vonarsko jezero

Ponovna vzpostavitev - revitalizacija Vonarskega jezera na reki Sotli v Rogaški Slatini

V poletnih mesecih na relaciji Rogaška Slatina‒Vonarje‒Podčetrtek lahko srečamo marsikaterega kolesarja, tekača, sprehajalca, ki nabira telesno kondicijo na omenjeni cesti. Ob večernih urah je promet omenjenih profilov ljudi še posebej zgoščen. Pogled s ceste na izsušeno nekdanje jezero pa vendarle v marsikomu vzbuja vprašanje, ali se bomo v prihodnosti lahko sprehajali po urejeni rekreacijski poti ob jezeru, posedeli na obali in spili jutranjo kavo ob pogledu na prebujajoče se jezero. Vsekakor je misel prijetna, turistično privlačna in tudi uresničljiva. Čeprav se nam zdi, da Vonarje sameva, pa vendarle temu ni tako. Za omenjeno območje se izvajajo različni projekti, ki postopoma uresničujejo bodoči Turistično-rekreacijski center Vonarje (TRC Vonarje).

Akumulacija Vonarje nekoč

Akumulacija Vonarje je nastala z izgradnjo zemeljske pregrade Vonarje preko doline Sotle in je bila namenjena zadrževanju visokih vod in koriščenju akumulirane vode ‒ pitna voda Posotelja in Zagorja, namakanje kmetijskih zemljišč, ribolov in turizem. Nad pregrado Vonarje se v območju akumulacijskega prostora dolina razširi, nato se zožuje in na koncu spet razširi. V najožjem delu je bila zgrajena pregrada Prišlin z namenom preprečitve zamočvirjanja zgornjega dela doline. Zaradi neustrezne kvalitete vode reke Sotle, k čemur je prispeval nizek pretok v sušni dobi, je bila leta 1988 akumulacija izpraznjena. Onesnaženost se je z izgradnjo čistilne naprave za Rogaško Slatino, začela zmanjševati, a vendar je danes potrebno še poskrbeti za izvedbo krožne kanalizacije okoli jezera ‒ urediti manjše lokalne čistilne naprave, ukiniti vse greznice in jih priključiti na kanalizacijo. Po izpraznitvi se je območje pričelo zaraščati in danes so površine občasno poplavljene. Območje predstavlja biotop, ki je pomemben iz ornitološkega in naravovarstvenega vidika.

Foto: Vonarska pregrada v 80-ih letih, arhiv čuvaja pregrade Vonarje.

Dogovarjanja glede možne višine gladine stalne ojezeritve

Obstajajo različni interesi in zato tudi različne možne višine gladine stalne ojezeritve. Iz stališča poplavne varnosti, je akumulacija dobro delovala kot suhi zadrževalnik in je zato primerna cim nižja kota. Zaradi turistične dejavnosti, ki se naj bi odvijala na jezeru, je zaželena čim višja kota, usklajena kota med turistično dejavnostjo in iz vodarskega stališča je 204 m. n. v. Iz ornitološkega vidika je ta kota nesprejemljiva, predlagana kota je 200 m. n. v. Razvidno je, da obstaja več različnih interesov glede višine stalne ojezeritve. Katera je optimalna kota, je še stvar dogovarjanja, svoje mnenje bodo podale tudi druge inštitucije. Ker je območje "naravna državna vrednota", bo podal mnenje tudi Zavod za varstvo narave. V kolikor bo gladina stalne ojezeritve na 204 m. n. v., ki je tudi še maksimalna sprejemljiva kota iz vodarskega stališča, se mora gladina vode v akumulaciji znižati na 202 m. n. v., kadar se pričakujejo večje padavine in nastop visokovodnega vala.

Interreg IVC projekt FLOOD-WISE

FLOOD-WISE je EU-sofinanciran projekt. Projekt omogoča pristojnim institucijam v šestih obmejnih evropskih porečjih sodelovanje in izmenjavo izkušenj. Namen projekta je izboljšati upravljanje s poplavno varnostjo za reke Bug, Laba, Meuse, Rur, Sava in Somes. Pričakuje se, da bo kot rezultat projekta višja stopnja pripravljenosti pristojnih institucij za pripravo poenotenih ali skupnih poplavnih strategij in čezmejnih ukrepov v okviru evropske in nacionalnih zakonodaj in predpisov. To bo pripomoglo k varnejšim in bolj zdravim porečjem za ljudi, floro in favno v Evropi. Partnerji v obmejnih regijah štirih mednarodnih porečij so se zavezali, da bodo izvedli čezmejne pilotne projekte med izvajanjem projekta: porečje reke Bug (Poljska, Ukrajina, Belorusija), porečje reke Labe (Nemčija (2 pokrajini), Češka), porečje reke Rur (Nizozemska, Nemčija) in porečje reke Sotle (Slovenija, Hrvaška).

Aktivnosti Občine Rogaška Slatina na projektu

Občina Rogaška Slatina si že vrsto let prizadeva za oživitev ideje Vonarskega jezera tudi za turistične namene in tako je bila v letu 2005 izdelana Feasibility študija na to temo, ki predvideva ponovno oživitev jezera s posameznimi turističnimi vsebinami. In prav Vonarsko jezero bo služilo kot pilotni projekt v FLOOD-WISE projektu, zaključki študije iz leta 2005 pa bodo služili kot iztočnica za nadaljevanje projekta. Tako predvidevamo, da bi skozi FLOOD-WISE projekt prišli do projektnih rešitev in izvedbenih projektov za del območja, predvidenega v Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Turistično rekreacijski center Vonarsko jezero (področji Akel in Breznica). Gre predvsem za infrastrukturno ureditev dela območja in projekte za vzpostavitev Regionalnega učnega centra Obsotelja, kjer bi bile predstavljene različne vsebine v povezavi z reko Sotlo.


Tako smo skozi Interreg IVC projekt prišli do naslednje projektne dokumentacije:


PGD - Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja

OPPN - občinski podorbni prostorski načrt


Občina Hum na Sutli, ki je partner Občine Rogaška Slatina v projektu Interreg IVC Flood-Wise, je vseskozi sodelovala pri pripravi omenjene projektne dokumentacije, pridobljene skozi projekt Flood-Wise, in jo tudi ocenjevala ter potrjevala. Tako lahko sodelovanje obeh občin pri projektu Flood-Wise ocenimo kot nadvse uspešno, saj smo tudi skozi sam projekt oboji prišli do skupne želje po revitalizaciji Vonarskega jezera, ki bo verjetno še bolj zaživela po vstopu Hrvaške v EU naslednje leto.

Sama vsebina območij Akel in Breznica, ki bosta v sklopu TRC Vonarsko jezero, in sta locirana v občini Rogaška Slatina, pa je sledeča: restavracija, gostišče, športna igrišča za odbojko, tenis, mali nogomet, muzej oz. Učni center Obsotelja, pomol, nastanitvene kapacitete v avtokampu in apartmajih ...

Grafična podoba restavracije in muzeja.


O časovnem okvirju realizacije je težko govoriti, saj je pred samo ponovno ojezeritvijo potrebno zagotoviti še osnovne pogoje: zagotovitev ustrezne kakovosti Sotle, zagotovitev ukrepov poplavne varnosti, ki zajema obnovo obeh obstoječih in dotrajanih jezov, utrditev brežin, čiščenje mulja iz območja nekdanjega jezera itd. Predvsem skozi zagotovitev ukrepov poplavne varnosti bo Občina Rogaška Slatina skušala v obdobju naslednje finančne perspektive EU 2014‒2020 začeti z zagotavljanjem omenjenih predpogojev za revitalizacijo Vonarskega jezera".


Priloge:


Slike projektnih rešitev