Občina Rogaška Slatina

Predstavitev kulturnih društev

Cerkveni pevski zbor Sv. Križ Rogaška Slatina

šteje 45 članov in ima že dolgoletno tradicijo. Njegova osnovna dejavnost je petje pri cerkvenem bogoslužju, poznan pa je tudi drugim ljubiteljem zborovskega petja. Vsako leto se udeleži območne revije odraslih pevskih zborov in je bil že tri krat izbran na medobmočno revijo. Sodeloval je na državni reviji cerkvenih pevskih zborov v Kopru. Poznan je tudi radijskim poslušalcem in televizijskim gledalcem, ki so spremljali božično mašo preko Štajerskega vala ali gledali prenos velikonočne maše na nacionalni televiziji Slovenije. Zbor je prepeval tudi z združenimi cerkvenimi zbori pri bogoslužju ob obisku papeža v Mariboru. Vsako leto pripravi letni koncert in božični koncert v Kulturnem centru Rogaška. Redno nastopa na prireditvah v občini in krajevni skupnosti (je zbor, ki velikokrat na državnih prireditvah poje himno). Vsako leto pripravijo vsaj dva koncerta izven občine, tako je znan širši publiki po Sloveniji. Njihov repertoar zajema slovenske ljudske pesmi, narodne, umetne slovenskih in tujih avtorjev. Trenutno jih vodi mlada in perspektivna zborovodkinja Metka Lorger, ki je študentka in tehniko dirigiranja izpopolnjuje pri Karmini Šilec. 

Društvo ljubiteljev likovne ustvarjalnosti Mavrica

Društvo Mavrica je bilo ustanovljeno leta 2000. Temelje za delovanje društva je snovala gospa Vida Hustič in ga tudi več let uspešno vodila. Vse skozi skrbijo za izobraževanje članov društva, redno tudi razstavljajo. Zadnja štiri leta organizirajo delavnice pod vodstvom različnih mentorjev. Vseskozi sodelujejo z učenci 2. OŠ, vrtci in z Domovi starejših občanov v Šmarju pri Jelšah, Poljčanah in Rogaški Slatini. Letos že 4. sodelujejo z Lions klubom; s prodajo njihovih del so prispevali denar za nakup dvigala na 2. OŠ. Prav tako vsako leto podarijo slike za Miklavžev bazar. Sodelujemo tudi z drugimi likovnimi društvi, z JSKD, prisotni so na različnih prireditvah v občini in izven nje. Trenutno društvo šteje 31 članov. Predsednica društva je Jožica Trobec. 

Društvo prostovoljcev za pomoč sočloveku Miklavževa druščina

deluje od leta 2005. Vsako leto organizirajo Miklavžev bazar, katerega izkupiček je namenjen otrokom iz socialno šibkih družin v občini Rogaška Slatina. Vsako leto je organizator dveh dobrodelnih koncertov katerih pridobljena sredstva prav tako namenijo otrokom. Društvo deluje medgeneracijsko saj so njihovi člani od dijakov do upokojencev. Prav prijetne so delavnice kjer izdelujejo razne predmete, ki jih je moč kupiti na bazarju.

Društvo za ohranjanje slovenskih narodnih jedi in običajev Občine Rogaška Slatina

ali krajše Društvo GAJA deluje že trinajsto leto in je nastalo na pobudo skupine gospodinj, ki ohranjamo pripravo jedi in peciva po starih receptih, kakor so jih pripravljale naše babice ob raznih opravilih in praznikih. Poleg tega naše članice tudi šivajo prtičke, kvačkajo, pletejo nogavice, izdelujejo rožice iz krep papirja za krašenje razpel, pletejo košarice iz testa, predmete iz ličja….

Namen društva GAJA je prenašati vso to znanje iz roda v rod, predvsem na mlade. Z velikim veseljem pa pokažemo vsem gostom v Rogaški Slatini s čim so se ukvarjali naši predniki.

Društvo GAJA šteje 30 članic in članov. Pripravljamo razne kulinarične razstave ob veliki noči, materinskem dnevu ter drugih praznikih. Predstavljamo se tudi ob številnih prireditvah v Rogaški Slatini, drugod po Sloveniji in tudi v tujini. Še posebej smo ponosne na del naše kulinarične dediščine, ki je poleg domačega kruha značilna po; JERPICI, ZAVIHJEČI, MLINČOFKI.

Društvo žena Sv. Florijan

Smo Društvo žena Sv. Florijan, ki šteje 25 članic, katere si želijo veliko dobre volje pri ustvarjanju raznih izdelkov in drugih različnih dejavnostih. Društvo je bilo ustanovljeno marca 2010, predvsem na pobudo žensk našega kraja. V letih delovanja smo pripravile 2 gledališki igri, skeče, organizirale koncerte mladih glasbenikov, pripravile prireditve, ki obujajo stare kmečke običaje in šege iz našega kraja, organiziramo delavnice na katerih izdelujemo izdelke po tradiciji kraja Sv. Florijan. V Društvu prirejamo tudi druge razne tečaje, razstave različnih izdelkov, pohode, oglede muzejev in kmetij s starimi običaji... Sodelujemo z drugimi društvi sosednjih občin. Predsednica društva je Alojzija Ferčec.

DPD Rolly

se ukvarja s plesno dejavnostjo, kjer razvijajo plesne zvrsti. Njihovo število članov raste. Osvajajo prva mesta na različnih področjih plesa. V vseh letih delovanja so osvojili mnogo državnih prvenstev in pustili sledi tudi v mednarodnem merilu. Odmevni so bili nastopi tudi v okviru JSKD, kjer nas je bilo kar nekajkrat videti na zaključnih prireditvah. Organizirali smo plesne, kulturne in športne dneve, plesne nastope, plesne turnirje, državna prvenstva, valete ter maturantske plese in vse to počenjamo še danes, ljudi pa znamo zabavati tudi s plesnimi animacijami. Kot predsednik društva sem ponosen na vse svoje sodelavce, ki znajo poiskati entuziazem tudi v najbolj nemogočih situacijah ali le-te spremeniti v izziv. Padjan Branko

Folklorno društvo Minerali

je bilo ustanovljeno leta 1978. Člani društva so amaterji, ki jih kljub različni starosti vežejo dobra volja in ljubezen do ljudskega plesa. Plešejo plese iz različnih slovenskih pokrajin. Upajo, da bodo z ohranjanjem starih plesov in običajev ohranili delček iz življenja naših dedov in jih prenesli tudi našim otrokom. Nastopajo v domačem kraju ter drugod po Sloveniji in tujini.

Glasbeno društvo Stella Orchestra

Zasedbo Stella Orchestra sestavlja 18 članov, glasbenikov. Z začetki iz leta 1997 je zasedba v tem času odraščala in dozorela, z vedno višjim nivojem kvalitete pa se je začela spogledovati z najrazličnejšimi zvrstmi glasbe, začela dodajati nove instrumentaliste in sodelovati z različnimi gosti.

V dosedanjem delu program obsega več kot 187 skladb, ki se sprehajajo po različnih zvrsteh glasbe: od klasike, preko popa, jazza, pa do etno glasbe. V celotnem obdobju delovanja je bilo izvedenih 87 večjih in manjših koncertov ter tudi več gostovanj v tujini (Nemčija, Madžarska, Hrvaška), omeniti pa je potrebno tudi sodelovanje z različnimi vidnimi ustvarjalci iz Slovenije, kot so npr. Maja Slatinšek, Dada Kladnik, Tone Kregar (Mi2), Alenka Godec, Anžej Dežan, Uroš Perič in mnogi drugi.

Glavno vodilo zasedbe Stella Orchestra je po več kot desetih letih ustvarjanja še vedno: "Največje zadovoljstvo se je po koncertu pogledati v ogledalo ter vedno znova spoznati: TO JE TO!!!"

V obdobju zadnjih štirih let so sodelovali na okoli 30 različnih prireditvah, ki so bile izvedene ali samostojno ali z nami kot povabljenim izvajalcem. Vsi morebitni prihodki, pridobljeni z izvedbo koncertov, so uporabljeni za delovanje društva. Glavna dejavnost društva je dejavnost članov pri delu orkestra Stella Orchestra, vzporedno pa so za popestritev glasbenega programa sekcijsko pričeli izvajati tudi program Stella Orchestra Dixieland Band, ki je glede na odziv poslušalcev odlična dopolnitev veliki orkestrski zasedbi.

Glasbeno društvo Stella Orchestra izvaja zelo dobro obiskane in odmevne samostojne koncerte in nastope na različnih prireditvah v Rogaški Slatini in okolici. Sodeluje in povezuje se z ostalimi umetniškimi skupinami in samostojnimi ustvarjalci na našem področju, pri delovanju pa izvaja že dodobra usidrano tradicionalnost pri izvajanju prireditev - tradicionalni koncert Stella Orchestra (27.4.), tradicionalni koncert ob dnevu državnosti (24.6.).

Kulturno društvo Akademski pevski zbor Rogaška Slatina

Sekcija: Vokalna skupina Pegazove muze

Teče že sedma sezona aktivnega delovanja pevk, članic Vokalne skupine Pegazove muze. Skupaj z umetniško vodjo in zborovodkinjo Mihaelo Pihler si nenehno zadajajo nove izzive.

Nastopi na raznovrstnih prireditvah in gostovanja so stalnica v življenju te skupine. Posebej veliko energije namenjajo muze projektom, ki so jih do sedaj ponesli k raziskovanju in zanimivim koncertnim predstavitvam najrazličnejših zvrsti vokalne glasbe. Do sedaj so se sprehodile od slovenskih ljudskih in umetnih pesmi do slovenske zabavne in narodno-zabavne glasbe ter od odkrivanja čarov sakralne glasbe in posebnih pesnitev ob praznikih,vse do poustvarjanja popularne - pop in rock glasbe. Ob projektih tkejo vezi z drugimi društvi in posamezniki, ki delujejo v domačem kraju ali širše na področju kulture.

Pevsko znanje nenehno nadgrajujejo in ga uspešno predstavljajo na revijah pevskih zborov in tekmovanjih - tako na regionalni kot najvišji, državni ravni.

Stalen napredek pri delu ter raznolike oblike udejstvovanj, s katerimi poskušajo dodati raznobarvne kamenčke v mozaiku glasbenega in kulturnega ustvarjanja doma in v širšem prostoru, so bila prepoznana tudi iz strani lokalne skupnosti, za kar je skupina prejela v letu 2011 priznanje občine Rogaška Slatina.

Kulturno društvo Deteljice

Njihovi začetki segajo v poletje 2004, ko so se odločile za prepevanje starih ljudskih pesmi iz bogate kulturne dediščine naše okolice, ki so marsikje že skoraj potonile v pozabo. Da se to nebi zgodilo so posnele zgoščenko, katero so isto leto tudi predstavile na TV Celje v oddaji Pod domačo lipo in na Radiu Štajerski val, v letu 2008 pa so ta projekt še nadgradile z novo zgoščenko, kjer je predstavljenih 12 ljudskih pesmi iz našega okolja. V letošnjem letu so ponovno posnele zgoščenko s prav starimi ljudskimi pesmimi iz Rogaške Slatine in njene okolice. Zgoščenka nosi naslov "Vse je veselo kar živi" in so jo že predstavile na Radiu Sraka, Štajerski val, Radiu Ognjišče… Samo za radio Ognjišče pa so posnele 3 Marijine pesmi, ki so se včasih pele v okolici Rogaške Slatine, sedaj pa se vrtijo na omenjenem radio. Rade nastopajo saj imamo letno 20 in več nastopov.

Kulturno društvo Spominčice (pevski zbor, folklorna skupina, dramska skupina)

OTROŠKA FOLKLORNA SKUPINA SPOMINČICE

deluje sedmo leto pod mentorstvom Mojce Pažon in Mojce Kmetec. V skupino je trenutno vključenih 24 folklornikov- otrok od 1. do 9. razreda. Poustvarjamo izključno otroško ljudsko izročilo, ljudske plese, pesmi in običaje, utrjujemo narodnostno identiteto ter se aktivno vključujemo v kulturne in turistične aktivnosti v kraju in drugod. Ponosni smo na uspehe, ki smo jih dosegli v času delovanja. Že dvakrat zapored ( 2007 in 2009 ) smo se uvrstili med deset najboljših otroških folklornih skupin iz Slovenije in se trikrat zapored uspešno predstavili na mednarodnem festivalu OFS Na gregorjevo v Rogaški Slatini, gostovali smo v Avstriji, Italiji in na festivalih po Sloveniji.

Poustvarjali bomo izključno otroško ljudsko izročilo, ljudske plese, pesmi in običaje ter se aktivno vključevali v kulturne in turistične aktivnosti v kraju in drugod.

Takole bo še naprej odmevalo v nas:

"Saj folklornik se izmed vseh spozna, dobro poje, gode, rajat zna… "

Biti folklornik OFS Spominčice pomeni čast, zato bomo z delom nadaljevali in ga prenašali na mlajše generacije. Želimo si več nastopov v kraju samem in poglobiti sodelovanje s FS Minerali, saj pridno skrbimo za njen podmladek.

Sekcija: Slat'na teater

Slatno Teater sestavlja skupina amaterskih igralcev, ki preprosto uživamo na odru in obožujemo gledališče.



Kulturno društvo Vitis Rogaška Slatina

Že dobrih deset let VITIS razveseljuje ljubitelje zborovskega petja predvsem na območju Rogaške Slatine. Vsi člani prvotne 13-članske zasedbe so pred tem prepevali pri različnih skupinah in zborih. Predvsem z namenom ohranjanja slovenske ljudske pesmi so se leta 2002 združili v kulturno društvo VITIS (trta)-simbol življenja. Zelo pestri nastopi in želja po novem je rezultat, da danes repertoar VITIS obsega skoraj vse zvrsti zborovske glasbe: od partizanskih, narodnih, umetniških pa do renesanse in priredb modernih pesmi ter dalmatinskih klapskih pesmi. Trenutno VITIS sestavlja deset pevcev. Vokalno skupino od ustanovitve strokovno vodi umetniška vodja ga. Darja Belič. Oktobra 2007 so praznovali peto obletnico delovanja, ki so jo obeležili s koncertom v prepolni Kristalni dvorani v Rogaški Slatini. Koncert ob peti obletnici so posvetili žal prehitro preminulemu sopevcu in prijatelju.

Vitis je aktiven predvsem na širšem področju Rogaške Slatine, kjer so prisotni na vseh pevsko obarvanih prireditvah. Nastopili so že tudi na medobčinski reviji malih vokalnih skupin. Leta 2005 so VITIS izdali zgoščenko z naslovom Jaz pa vem, na katero so še posebej ponosni.

Kulturno društvo Zlate strune

Gospod Podkoritnik Zvonko je citre, kitaro, havajsko kitaro v Rogaški Slatini začel učiti že leta 1958 in je bil dolgo časa edini učitelj na celjskem. Iz njegove šole je odšlo veliko glasbenikov, ki so danes uveljavljeni tudi v širšem slovenskem prostoru (Helena Hartman, Andreja Grosek - Iskrice…). S svojim trudom je prispeval k ohranitvi citrarstva v tem delu Slovenije. Leta 1981 je ustanovil citrarsko društvo Zlate strune, ki se je uspešno predstavljalo na raznih prireditvah, tekmovanjih, festivalih (Ptujski festival leta 1993 - bronasti Orfej, Graška gora - srebrna plaketa, Šentvid 1998 - prvo mesto strokovne komisije in drugo mesto občinstva). Prav zaradi posameznikov, ki so skrbeli, da se je citrarstvo na slovenskem ohranilo so od septembra 2003 citre postale enakovreden instrument v glasbenih šolah.

Kulturno-prosvetno društvo Kostrivnica

Je društvo z bogato tradicijo. Med obema vojnama je delovalo bralno društvo, ki sta ga vodila domači župnik Janko Slavič in nadučitelj Oton Kovačič. V okviru bralnega društva se je dramski krožek loteval tudi težjih del.

Gledališka skupina je ustvarjala tudi pod okriljem domačega Prostovoljnega gasilskega društva. Tako sta istočasno obstajali dve dramski skupini, kostrivniški fantje in dekleta pa so sodelovali kar v obeh.

Kostrivničani so takrat imeli svojo godbo na pihala in uspešen moški pevski zbor. Godbo je vodil mojster iz Studenic, moški pevski zbor pa nadučitelj Kovačič.

Kmalu po drugi svetovni vojni je ponovno začela delovati dramska skupina. Največ zaslug pri delu z igralci so imeli: Cita Lipnik, Karel Lipnik, Karla Recelj, Vida But in kasneje Marija Čakš ter Jože Strniša.

Po letu 1980 je kulturni utrip v Kostrivnici nekoliko zamrl. Deloval je le moški pevski zbor, ki ga je vodil Lojze Kampuš. Zbor je bil ustanovljen leta 1977 in prenehal z delom 1996.

Po letu1987 je kulturno življenje v Kostrivnici znova bogato in pestro. Takrat je Vida But ustanovila folklorno skupino. Kasneje je folklornike več let vodil Martin Druškovič, zadnje leto je mentorstvo prevzel Marko Jagodič. Po 19-letnem delovanju je skupina usahnila.

Od leta 1988 je uspešna kostrivniška dramska skupina, ki v vsaki sezoni pripravi po eno celovečerno predstavo, včasih pa celo po dve. Skupino je več let uspešno vodila Vida But, sedaj pa predstave režira Martin Druškovič. V 24-letnem delovanju so na oder postavili 24 celovečernih predstav, ki so doživele 72 ponovitev. Nekatere predstave so bile predvajane na kabelskih TV.

Leta 2001 je prišlo do ustanovitve Skupine Sled. Ta združuje mlade pevke, pevce in instrumentaliste, poje pri mašah ter uspešno sodeluje na različnih prireditvah. Samostojni koncerti so doživeli večkratne ponovitve. Njihove pesmi slišimo po radiu, saj so izdali dve zgoščenki z avtorskimi skladbami. Skupina je prepevala na Klicu dobrote, na povabilo slovenskega veleposlanika koncertirala v Pragi … Mlade pevce je 10 let usmerjal Martin Druškovič, njegovo delo pa nadaljuje Jasna Druškovič.

Izvršni odbor KPD Kostrivnica je 16 let za mlade, perspektivne ansamble organiziral festival slovenske narodno-zabavne glasbe ODMEV Z BOČA.

Od leta 2011 h Kraljevemu vrelcu v Sp. Kostrivnici privablja obiskovalce z organizacijo živih jaslic. Te se od ostalih slovenskih razlikujejo v tem, da je božična svetopisemska zgodba predstavljena v pesmi. Nosilec progama je Skupina Sled, sodelujejo tudi drugi pevci in igralci. Scenarij in režija sta delo Jasne in Marina Druškoviča.

Kulturno-prosvetno društvo Kostrivnica, sekcije društva in posamezniki so za svoje aktivno delovanje prejeli več priznanj. Jubilejne Linhartove, Maroltove in Gallusove značke Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je po letu 1987 prejelo kar 151 gledališčnikov, pevcev ali folklornikov. 

Moški pevski zbor

Zdravilišča Rogaška Slatina je nastal leta 1966 na iniciativo moškega dela pred kratkim razpadlega moškega zbora Svoboda Rogaška Slatina.Prvih osem let je zbor deloval pod vodstvom glasbenika Ivana Ulage, leta 1974 pa je zbor prevzel Franc Plohl glasbeni pedagog. S prihodom Franca Plohla je na področju zborovodskega petja v Rogaški Slatini nastala nova kvaliteta, saj je, tudi sam pevec, znal zbor občuteno voditi skozi zakladnice ljudskih in umetnih pesmi Slovenije in drugih narodov in to s prepričljivo interpretacijo pred domačimi in mednarodnimi avditoriji. Med vrhunce zborovodske poustvarjalnosti sodijo vsekakor 4 bronasta odličja s prestižnega tekmovanja Naša pesem v Mariboru (visoki bron ob takrat zelo strogih in zahtevnih kriterijih).

Med odmevnejše koncertna gostovanja v zadnjem času uvrščamo predstavitev koncertnega programa izbranemu občinstvu v Gradcu v Avstriji v veliki samostanski dvorani ob priliki praznovanja 135 letnice Graškega MPZ ., gostovanje v Avstriji ob vznožju Semmeringa (Glognitz - Raichenau) ob 100 letnici tamkajšnjega MPZ in 150 letnici otvoritve južne železnice.

Številčno stanje v zboru je stalnem nihanju (največ pevcev je bilo okrog leta 1980 - čez 40 pevcev). Trenutno stanje je 26 pevcev. Vaje potekajo tri ure tedensko z enkrat mesečno delovno soboto (5 ur). Delo poteka po glasovih - intenzivno. Zbor vodi zborovodkinja Lidija Lubej, predsednik zbora pa je Tonči Kamenšek.

Pihalni orkester Steklarna Rogaška

Število članov v zadnjih štirih letih se je gibalo med 30 in 35. Medtem, ko je bila večina članov v preteklosti zaposlenih v Steklarni Rogaška d.d., je v zadnjem obdobju 4 let zaposlenih iz omenjenega podjetja zelo malo. Večina so zaposleni drugje, upokojenci, študentje in dijaki. Z aktivnostjo smo pridobili nove člane in kar je še posebej razveseljivo, mlade glasbenike, s katerimi smo zapolnili naše vrste.

Namen društva je vzpodbujati poglobljeno spoznavanje domače in tuje glasbe, razvijati odgovoren odnos članov ter vzpodbujanje k samostojnemu, svobodnemu izražanju misli na področju glasbene dejavnosti ter:

- organizira strokovno izobraževanje članov v obliki seminarjev in tečajev

- organizira javne predstavitve dejavnosti društva v obliki koncertov in nastopov

- sodeluje z vzgojno izobraževalnimi ustanovami in zavodi

- organizira srečanja s podobnimi društvi iz tujine.

Ženski pevski zbor Rogaška

Je bil na pobudo takratnih učiteljic Milice Libnik in Anke Novak ustanovljen v januarju leta 1981. Zbor je prevzel Franc Plohl. Med 30 letnim delovanjem je zbor nekajkrat zamenjal zborovodje. Zadnjih sedem let zbor vodi Darja Belič. Ženski pevski zbor sestavljajo pevke, ki jih druži predvsem veselje do lepega petja s katerim se rade predstavijo publiki doma in v gosteh. Pa ne samo to, ko pridejo skupaj je v njihovi družbi prisotna dobra volja in veliko pozitivne energije. Verjamemo, da se znajo ob dobri glasbi tudi dobro zabavati. Prepevajo slovenske ljudske in umetne pesmi ter pesmi tujih narodov in skladateljev. V trideset letnem delovanju zbora se je le ta udeležil vseh občinskih revij pevskih zborov, bil prisoten na vseh političnih, kulturnih in drugih dogodkih in prireditvah v kraju. Vsako leto izvede spomladanski in jesenski celovečerni koncert. Tako se je v tridesetih letih nanizalo obilo uspešnih nastopov in nepozabnih koncertov po Sloveniji in tudi tujini.

Kulturno društvo Anton Stefanciosa Rogatec

Kulturno-prosvetna dejavnost v Rogatcu se je obnovila jeseni 1945, ko so se iz pregnanstva vrnili posvetni delavci in ustanovili Svet ljudske prosvete. Kulturno-prosvetno društvo je bilo ustanovljeno 6. februarja 1949. Leta 1957 se je združilo s prosvetnim društvom Straža v prosvetno društvo Svoboda Rogatec - Straža in kot tako delovalo 10 let, ko so v Straži ustanovili svoje društvo. Društvo v Rogatcu pa so leta 1983 preimenovali v nam vsem znano Kulturno društvo Anton Stefanciosa Rogatec. V začetku so v okviru društva delovali: knjižnica, mešani pevski zbor, tamburaški orkester, gledališka in šahovska sekcija. Danes s svojimi aktivnostmi sekcije društva bogatijo kulturno življenje v občini in drugod. Društvo ima preko 100 članov, od tega 70 članov aktivno sodeluje pri tamburaški skupini, mešanem pevskem zboru ter folklorni skupini. Člane društva druži petje, glasba, ples in veselje.

FOLKLORNBA SKUPINA KD ANTON STEFANCIOSA ROGATEC

V 24-ih letih folklore v Rogatcu je vpet del življenja več generacij članov in danes v skupini pod vodstvom Rastka Samca iz Maribora, pleše 10 parov. Za glasbeno spremljavo skrbita harmonikaša David in Tadej, violinistka Petra in kontrabasist Matjaž. Plešejo štajerske in prekmurske plese. Zelo uspešni so na revijah folklornih skupin, katere vsako leto pripravi JSKD RS, kjer strokovnjaki ocenjujejo njihovo delo.

Obleke folklorne skupine so značilne za Rogatec in bližnjo okolico in so bile izdelane po starih fotografijah iz konca 2. polovice 19. stoletja in prvih let 20. stoletja. Te fotografije, zbrali so jih približno 40, so na terenu zbirali člani folklorne skupine s pomočjo dr. Marije Makarovič in njihove takratne mentorice, etnologinje Jelke Pšajd. Gre za kmečke praznične obleke. Vse obleke so bile izdelane po meri za posamezne plesalce, vse so pa iz naravnih materialov.

TAMBURAŠKA SKUPINA KD ANTON STEFANCIOSA ROGATEC

S svojo glasbo nas razveseljujejo že od leta 1932 in danes se lahko pohvalijo z 38-imi člani starosti med 7 in 63 let. Strokovni vodja Boris Kidrič skrbi za njihove skladbe, tako, da njihov program obsega slovensko ljudsko in umetno glasbo, koncertne in zabavne priredbe slovenskih in drugih narodov. Sodelujejo z mnogimi društvi iz Rogatca, s folklornimi skupinami, Akademskim moškim pevskim zborom iz Celja ter skupino Vitis iz Rogaške Slatine. V Rogatcu so organizirali že 7 srečanj tamburaških skupin iz Slovenije in Hrvaške, letno pa izvedejo preko 30 nastopov in koncertov.

Ljudske pevke Rogatec

delujejo 12 let. Začele so z namenom, da bi poiskale čim več starih ljudskih pesmi, ki so bile že v pozabi in izvirajo iz našega področja. Zbirajo tudi ljudske igre, katere so igrali otroci, mladi in jih predstavljali ob različnih praznikih: košnji, žetvi, sejmih, kolinah in drugih ljudskih običajih in kmečkih opravilih. Ljudske pevke vsako leto pripravijo eno kmečko dramsko delo iz naših krajev in jih uprizorijo na domačem odru ter gostujejo po sosednjih krajih. Igro, ki so jo prikazali v letu 2006 je napisala predsednica društva ga. Hilda Ozvaldič. Strokovna selektorica ga. Saša Krofl je napisala vzpodbudno in pohvalno oceno.

S svojim programom so redni gostje na osnovnih šolah kjer otrokom ob etno dnevih prikazujejo stara glasbila, na katere tudi zaigrajo skupaj z njimi. Otrokom pripovedujejo stare pravljice katere so slišale od naših dedkov in babic (predvsem o čarovnicah, ki so živele pod Donačko goro, o divjih živalih iz naših krajev...).Tri leta so sodelovale v projektu Državnega sveta "Rastoča knjiga". Od tega so bile organizator enega koncerta v Rogatcu.

Izredno uspešno sodelujejo z Muzejem na prostem v Rogatcu. Z njimi pripravijo kar nekaj projektov. Najodmevnejši je tako imenovan "Likof na tabrhu", kjer ob kmečkih opravilih prepevajo ljudske pesmi in skozi igro pokažejo življenje na kmetih.

Z Javnih skladom RS za kulturne dejavnosti OI Rogaška slatina vsako leto v soorganizaciji pripravijo območno srečanje ljudskih pevcev in godcev. Sodelujejo na vseh nam primernih prireditvah, ki jih organizira OI Rogaška Slatina. Večkrat so bile izbrane za sodelovanje na medobmočnih srečanjih, dvakrat so bile izbrane tudi na državno srečanje (Koper, Šmartno na Pohorju). Udeležujejo se tudi drugih srečanj in revij po Sloveniji s tem lahko zagotovo trdimo, da so dobro znane publiki širom po naši deželi in da jih vsepovsod radi sprejmejo tako s pesmijo kot z igro.

Redno in z veseljem se udeležujejo tudi izobraževalnih oblik, ki potekajo v organizaciji JSKD. Že nekajkrat so bile na izobraževanjih kot demonstratorska skupina. Tako so intenzivno delali z g. Dragom Kunejem in z ga. Uršo Šivic.

V svojem obdobju delovanja so tudi izdale 3 kasete in zgoščenke z zapisom ljudskih pesmi iz naših krajev, kajti želijo, da se ljudska pesem ohrani v čim več domovih in dotakne src ljudi.

Društvo pritrkovalcev Rogatec

Predsednik društva: Avgust Fric

Pritrkovalci iz Rogatca nadaljujemo dolgoletno tradicijo pritrkavanja oziroma klenkanja, kot je v pogovornem jeziku bolj poznano, na našem območju. Pritrkavanje je skupinsko muziciranje, ritmično zvonjenje na cerkvene zvonove. Pri tem praviloma po en pritrkovalec za vsak zvon s kembljem udarja na obod zvona po določenem zaporedju. Različni glasovi zvonov se tako prelivajo v melodijo. Tak način zvonjenja je slovenska posebnost in je drugi narodi ne poznajo, pritrkovalce pa uvrščajo med ljudske umetnike