Kako lahko pripomorem k izboljšanju z delci PM10 obremenjenega zraka

16. 02. 2021
Kako lahko pripomorem k izboljšanju z delci PM10 obremenjenega zraka

Prašni delci obremenjujejo zrak, ki ga dihamo, s premišljenim ravnanjem posameznikov pa lahko njihovo vrednost zmanjšamo in posledično znižamo zdravstveno tveganje za nastanek bolezni. Eden izmed osrednjih dejavnikov, ki vpliva na vrednost delcev PM10, je zimsko  kurjenje na pravilen način v primerni kurilni napravi s primernimi kurivi.    

 

Kaj so prašni delci in zakaj so škodljivi?

 

Mejne vrednosti prašnih delcev so določene z določbami Uredbe o kakovosti zunanjega zraka. Za delce PM10 sta predpisani dnevna in letna mejna vrednost. Dnevna mejna vrednost, ki znaša 50 µg/m3, ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu. Letna mejna vrednost je 40 µg/m3 za delce PM10 in 25 µg/m3 za delce PM2,5, na njihovo vrednost pa vplivajo tudi vremenske razmere. Koncentracije delcev PM10 so višje pozimi, ko se za onesnaženost zraka manj ugodnim vremenskim razmeram, kot sta temperaturni obrat in slaba prevetrenost, poleg stalno prisotnih priključijo še kurišča na lesno biomaso kot dodatni viri onesnaževanja zraka.

 

Delce PM10 in PM2,5 poljudno imenujemo tudi prašni delci. So mikroskopsko majhni drobci trdne ali tekoče snovi, ki so razpršeni v zraku. Delci PM10 so delci z velikostjo do 10 mikrometrov, delci PM2,5 pa delci z velikostjo do 2,5 mikrometra. Prašni delci med drugim vključujejo prah, dim, saje, delce iz obrabe pnevmatik in cestišča ter delce prsti. Prašni delci so škodljivi zaradi svoje velikosti in sestave. Nase vežejo škodljive in strupene snovi ter skupaj z njimi prodrejo v naša telesa. Velikost prašnih delcev vpliva na to, kako globoko v nas bodo prodrli, pri čemer manjši delci potujejo globlje v pljuča, epidemiološke študije pa delo kažejo, da imajo z vidika onesnaženosti zraka najbolj negativen vpliv na zdravje prav prašni delci. Tudi ravni pod sedanjimi predpisanimi zakonodajnimi mejnimi vrednostmi predstavljajo zdravstveno tveganje za nastanek bolezni.

 

Kaj lahko naredim sam in prispevam k izboljšanju stanja?

 

Prispevam k zmanjšanju motoriziranega prometa in se na pot odpravim s kolesom, peš ali z javnim potniškim prometom.

Kurim v primerni kurilni napravi na pravilen način in uporabljam ustrezno kurivo.

Preverim možnost uporabe okolju prijaznih energentov.

 

Kako preverim, če imam primerno kurilno napravo?

 

Primerna kurilna naprava je naprava, ki ne presega mejnih vrednosti emisij v zrak, za oceno o njeni primernosti pa predlagamo, da se obrnete na koncesionirano dimnikarsko službo ali brezplačno Energetsko svetovalno pisarno.

 

Priporočljiva je zamenjava starih kurilnih naprav z novimi, saj imajo praviloma znatno boljše izkoristke in manj izpustov. V primeru menjave peči vam svetujemo, da se obrnete na brezplačno svetovanje Energetsko svetovalne pisarne, kjer lahko pridobite nasvete v povezavi z energetsko sanacijo stavbe (nova okna, izolacija, ogrevalni sistemi…) ter pomoč za pridobitev subvencij ali ugodnih kreditov Eko sklada.

 

Kako torej kuriti  pravilno?

 

Za pravilno kurjenje in uporabo ustreznega kuriva sledite navodilom, ki ste jih dobili ob nakupu svoje kurilne naprave.

 

Osnove pravilnega kurjenja z lesno maso:

 

Pri vžigu si pomagamo z lesno volno ali vžigalnimi kockami iz naravnega materiala.

Ko kurimo z drvmi, uporabljamo suha drva. Vlažnost drv mora biti pod 20%.

Kurimo od zgoraj navzdol in ne od spodaj navzdol, kot to počne večina ljudi. Na ta način drva izgorevajo postopoma, celoten proces je počasnejši in ga je lažje nadzorovati.

Redno odstranjujemo pepel iz kurišča. 

 

Kako pripraviti in pravilno skladiščiti drva?

 

Skladiščne površine naj bodo sončne in zračne.​

Skladovnica drv naj bo dvignjena od tal vsaj 10 cm. S tem zagotavljamo cirkulacijo zraka in zmanjšamo vpliv talne vlage.

Sveže nasekanih drv ne skladiščimo v zaprtih prostorih, saj voda ne more izhlapevati.

Ob koncu sončnega in suhega poletnega obdobja skladovnico drv prekrijemo in jo s tem zaščitimo pred dežjem.

Med steno skladiščnega prostora in skladovnico naj bo vsaj 10 cm prostora, da lahko zrak kroži. To velja tudi za prostor med skladovnicami.

Za bolj učinkovito sušenje naj bodo drva razcepljena. Oblika drv je pomembna. Manjši kot so kosi, večja je specifična površina in hitrost sušenja. Nerazcepljena drva potrebujejo več časa, da se primerno posušijo.

Praviloma posekati drevesa v mesecu decembru in januarju, ko je vlažnost drv najnižja. V primeru sečnje v drugih delih leta se potrebno sušenje lesa podaljša.

Les skladiščimo v zračnih in pokritih skladovnicah, po možnosti na soncu. Priporočen čas sušenja je: 1 leto za drva iz topola in smreke, 1 do 2 leti za drva iz lipe, jelše in breze, 2 leti za drva iz bukve, jesena in sadnega drevja, 2 do 3 leta za drva iz hrasta.


Napoved ravni onesnaženosti z delci PM10 na spletni strani ARSOhttps://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/PM10_napoved.html

Pegaz