Dvokrpi ginko je daleč najstarejša še živeča drevesna vrsta na planetu, katere zgodovina sega preko 200 milijonov let v preteklost. To je drevo, ki je preživelo skozi zgodovino, kljubovalo vsem klimatskim spremembam, spremljalo razvoj in izumrtje dinozavrov, nastanek človeškega rodu, doživelo razmik kontinentov, rojevanje gorstev in preživelo vse ledene dobe.

Tako ga je leta 1859 Charles Darwin upravičeno poimenoval »živi fosil«, kot ga radi imenujemo še danes. Avtor znanstvenega imena je Carl Linne, ki je leta 1771 ginka uvedel v botanično literaturo z latinskim imenom Ginkgo biloba. Čeprav je prvotni izraz za to drevo Ginkyo, se je zaradi tiskarske napake zapisalo in ohranilo ime Ginkgo. Beseda gin v japonščini pomeni srebro, kyo marelica, biloba pa z dvema režnjema.

Ginko ni preživel le svojih sorodnikov, različnih rastlinskih in živalskih vrst, ampak mu je v svoji dolgi zgodovini uspelo preživeti celo svoje naravne sovražnike, tako da je odporen na napade raznih škodljivcev in bolezni. Še več! Ginko je zelo odporen proti onesnaženemu zraku, kislemu dežju, izpušnim plinom… Domnevno zato, ker je bila koncentracija CO2 in raznih strupenih plinov pred milijoni let bistveno večja kot danes. Obenem ginka ne motijo niti nizke temperature (do – 300C), niti močan veter. Zato ni čudno, da ga pogosto sadijo v mestih, tako zaradi njegove estetsko parkovne vrednosti, kot tudi zaradi izjemne odpornosti na onesnaženost zraka.  

Ginko je bil tisočletja sveto drevo na Kitajskem, kasneje tudi na Japonskem. Po 06.08.1945 pa je na Japonskem dobil še poseben pomen. Tistega dne je človeštvo prvič v zgodovini spoznalo uničujočo moč atomske bombe v mestu Hirošima. Le 800 m od epicentra eksplozije, kjer se je vse spremenilo v pepel in kjer ni preživel noben predstavnik rastlinske ali živalske vrste, je naslednjo pomlad kot prvi znak življenja iz ožganega ginkovega štora oz. korenine pognal nov poganjek. Od takrat na Japonskem ginko velja za simbol upanja v prihodnost. 

Da ima ginko izredne zdravilne lastnosti je že pred tisočletji odkrila tradicionalna kitajska medicina, ki je ginkove liste in seme uporabljala pri zdravljenju kašlja, bolezni mehurja, driski, uhajanju urina, predvsem pa za boljšo prekrvavljenost možganov. Že pred 3000 leti stari kitajski zapisi omenjajo ginkove liste, češ da koristijo možganom, danes pa kitajski naravni zdravniki imenujejo ginko kar »drevo spomina«.

Dvokrpi ginko je drevo vredno pozornosti in vsega spoštovanja. Pa ne le zaradi njegove veličastne preteklosti, trdoživosti, lepote in svetosti, ampak tudi zaradi njegove prihodnosti. Posadite in vzgajajte ga z občutkom ter s spoštovanjem!