Pegaz v Rogaški Slatini

Pegaz v Rogaški Slatini

Od legende do simbola

Kip konja Pegaza na Pegazovi ploščadi, avtor Vasko Četković

Legenda o Rogaški Slatini govori o mitološkem krilatem konju. Pegaz je s kopitom udaril v tla in odkril Donat Mg - z magnezijem najbogatejšo naravno mineralno vodo na svetu. Kot nekoč Pegaz, tudi naši gostje vsak dan odkrivajo nova doživetja. Morda se zdi nenavadno, vendar Pegazovo grško ime Πήγασος (izg. Heziod) strokovnjaki povezujejo z besedo πηγή (izg. pêgế) kar pomeni izvir ter pojasnjuje nastanek legende.

 

Avtor bronastega Pegaza na Pegazovi ploščadi v Rogaški Slatini  je Vasilije Ćetković–Vasko, priznan akademski kipar in slikar, ki se je rodil v Črni Gori, šolal v Splitu in leta 1965 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorjih Borisu in Zdenku Kalinu. Z ženo Ano si je dom ustvaril v Prekorju pri Celju, kjer je ustvarjal in razstavljal svoja umetniška dela, od leta 2000 ustvarja v Rogaški Slatini. Vasko je kip krilatega Pegaza občanom Občine Rogaška Slatina podaril julija leta 2008, njegov dom v južnem delu zdraviliškega parka smo poimenovali Pegazova ploščad.

 

Ker legenda živi še danes, je Pegaz in njegovo odkritje slatinske naravne mineralne vode postal pomemben del Rogaške Slatine. Tako je legenda prerasla v simbol, ki je prisoten na vsakem koraku. Sporoča edinstvenost vode in lokacije, v občinskem grbu in na zastavi pa izkazuje spoštovanje do lokalne zgodovine. Čeprav se ime Donat Mg pogosto povezuje z bližino Donačke gore, je zanimiv tudi podatek, da ime Donat izhaja iz latinskega moškega imena Donatus, to pa iz latinskega deležnika donatus v pomenu »od boga darovan, božji dar«. Ena izmed dveh cerkva v Sloveniji posvečenih Sv. Donatu, je zgrajena na južnem pobočju Donačke gore (postavljena v letih 1720 - 1730).

 

Leta 1687 zapisana legenda v knjigi Roitschocrene

V nemški izdaji monografije Roitschocrene iz leta 1687 je zapisana in v bakrorezu upodobljena legenda o Pegazu in znamenitem nastanku Rogaškega vrelca. Zgodba govori o tem, da je bog Apolon Pegazu povedal, kje naj udari s kopitom in tako odpre zdravilni vrelec. To je prva znanstvena knjiga o slatinski mineralni vodi.

Originalni nemški zapis Roitschocrene, 1687

V nemški izdaji knjige Roitschocrene, avtorja Johana Benedicta Grandla, iz leta 1687 se na prvi strani nahaja bakrorez, prikaz legende o nastanku rogaških vrelcev mineralne vode. Zgodba govori, da je Bog Apolon Pegaza pozval, naj na upodobljenem mestu (bližina Rogatca in cerkve sv. Križa, ki je na pričujoči grafiki upodobljena v ozadju) udari s kopitom in tako odpre Roitschocrene, rogaški vrelec, podobno kot je po grški mitologiji odprl lasten vrelec Gippocrene (hippos - konj). Knjiga Roitschorene je prva znanstvena monografija o rogaški mineralni vodi. Nastala je pod vplivom takratnega razmaha medicinske (balneološke) znanosti in pod vplivom uspehov, ki so jih zdravniki na Dunaju in na Štajerskem dosegli z zdravljenjem s pomočjo rogaške in pod vplivom njene uspešne prodaje (vpeljana na dunajski dvor, prodaja po vsem cesarstvu, po Nemčiji, Italiji in Poljski).

 

Sočasno z razvojem naravoslovnih znanosti (skladno z njim povečano znanstveno zanimanje za zdravilnost voda) je potekal tudi intenziven razvoj družbenih znanosti. Pod vplivom humanizma se je povečalo zanimanje za antično znanstveno tradicijo in za antično mitologijo, ki je dobila posebno mesto pri opremljanju tako bivalnega okolja plemstva in meščanstva (vpliv na baročno umetnost) kot tudi pri opremi publikacij. Od tod alegorična upodobitev nastanka rogaških vrelcev s Pegazom.

 

Simbolika, ki jo nosi Pegaz, se je s časom spreminjala. Bil je simbol modrosti in slave v času od srednjega veka do renesanse, ko je postal simbol poezije in vir inspiracije, še posebej v 19. stoletju. Pegaz  je tudi ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

 

Pegaz je tako prepoznan kot simbolni stvarnik rogaške mineralne vode, bistvenega elementa za razvoj tako kraja, kot tudi prepoznavnost Občine Rogaška Slatina.