Eden od pomembnejših projektov za razvoj turizma v Rogaški Slatini bo izgradnja nadhoda preko glavne ceste skozi mesto, ki bo zgrajen med parkiriščem pri Restavraciji Sonce in vznožjem Tržaškega hriba. Izvedba projekta je zanimiva tudi zaradi tega, ker bo Občina Rogaška Slatina od Eko sklada pridobila skoraj vsa finančna sredstva za izvedbo projekta.

Gre za sofinanciranje projekta preko »javnega poziva za nepovratne finančne spodbude občinam za naložbe v izgradnjo kolesarske infrastrukture.«

Objekt meri 137 metrov, celotna dolžina povezave vključno z dostopnimi rampami znaša 182 metrov. Širina 3,5 metra zadošča za varen sočasen promet kolesarjev in pešcev.

Eden od pomembnejših projektov za razvoj turizma v Rogaški Slatini bo izgradnja nadhoda preko glavne ceste skozi mesto, ki bo zgrajen med parkiriščem pri Restavraciji Sonce in vznožjem Tržaškega hriba. Izvedba projekta je zanimiva tudi zaradi tega, ker bo Občina Rogaška Slatina od Eko sklada pridobila skoraj vsa finančna sredstva za izvedbo projekta.

Glavna cesta skozi Rogaško Slatino je bila leta 1989 prestavljena ob železniško progo. Na opuščenem delu trase je zgrajena promenada, ki odlično funkcionira kot podaljšek Zdraviliškega parka. Nova trasa glavne ceste pa se je kot manj ugodna rešitev izkazala za tiste občane, ki so ostali »onstran« tako imenovane notranje obvoznice, kajti ni storitve v središču mesta, do katere bi lahko dostopali brez prečkanja najbolj obremenjene ceste v Rogaški Slatini.

V letih 1998 in 2004 je skozi mesto sledila izgradnja kolesarskih stez, oba pasova kolesarske steze sta zaradi prostorskih omejitev in navezav na zdraviliško območje ob isti strani glavne ceste. Izvedba je ponovno manj ugodna za občane onstran notranje obvoznice, ki morajo ob priključevanju na kolesarsko omrežje prečkati železniško progo in glavno cesto.

Leta 2004 je ugasnilo Mizarstvo Rogaška Slatina. Občina je sledila ideji, naj se opuščeno območje nameni za razvoj turističnih dejavnosti, od leta 2013 je v prostorskih aktih opredeljeno kot površine za turizem. Z vidika prostora gre za »otok« v izmeri ca. 2,2 ha, ki brez prečkanja železniške proge in glavne ceste nima peš ali kolesarske povezave s tradicionalnim zdraviliškim jedrom.

Ideje za obuditev rekreativnih poti in razglednih točk na Tržaškem hribu so všečne. A velja spomniti, da to nekoč izjemno priljubljeno območje iz smeri zdravilišča nima neoviranega peš dostopa že vse od leta 1903, ko je bila zgrajena železniška proga. Ne le Tržaški hrib, tudi ostali deli občine proti jugozahodu so vredni pogostejšega obiska gostov in domačinov. In so velikokrat po krivici izpuščeni, spet zaradi železniške proge in ceste, ki sta občino z vidika trajnostne mobilnosti zarezali na dva neenakovredna dela.