Zadnji dve leti sta minili v znamenju pandemije covida-19, pa vendar to žal ne pomeni, da so ostale bolezni izginile. Kot kaže bomo letos v Sloveniji imeli tudi t. i. »mišje leto« - zelo namreč narašča število prijav mišje mrzlice. Čeprav je žarišče mišje mrzlice v Primorki regiji, previdnost tudi pri nas ni odveč. Bolezen je namreč precej nadležna in dolgotrajna, v nekaterih primerih poteka v zelo hudi obliki. Na človeka se prenaša z vdihavanjem virusov.

Spletno stran, ki prikazuje tedenske podatke o HMRS pa najdete na naslednji povezavi.

Mišja mrzlica (hemoragična mrzlica z renalnim sindromom – HMRS) je akutna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo virusi, imenovani hantavirusi. Čas od okužbe do nastanka znakov bolezni je običajno 2 do 4 tedne, lahko pa tudi več. Bolezen poteka v več fazah in traja lahko tudi 2 do 3 tedne.

Od začetka letošnjega leta do 10. junija je bilo v Sloveniji zabeleženih 213 okužb z mišjo mrzlico. V zadnjem desetletju je bila najvišja številka okužb zabeležena leta 2019, ko se je v celem letu okužilo 252 ljudi, v prvi polovici leta, torej v primerljivem časovnem obdobju pa »le« 122. Letošnji podatki so torej zaskrbljujoči, osrednje žarišče izbruha bolezni pa je prav naša regija. Eden od verjetnih razlogov za povečano število okužb so ugodne razmere za preživetje in razmnoževanje glodavcev.  

Virus kroži v naravnih žariščih predvsem med glodavci, kot so miši, voluharji in podgane, ki so kronični nosilci. Povečano število obolenj je običajno povezano s povečanim številom glodavcev. Ljudje smo naključni gostitelji virusa. Bolezen se z glodavca na človeka prenese preko vdihavanja virusov, ki se nahajajo v delcih izločkov glodavcev (seč, iztrebki, slina). S temi izločki se okuži hrana, voda in okolje. Bolezen se ne prenaša s človeka na človeka.

Okužimo se lahko v kleteh, drvarnicah, v zapuščenih okoljih, kjer bivajo gledalci in jih onesnažijo z urinom, blatom in slino. Največkrat je vir okužbe aerosol, ki nastane ob pometanju, čiščenju ali drugem delu. Posebej izpostavljeni so kmetije in gozdni delavci.

Bodite pozorni in poskrbite, da ne prihajate v stik z glodavci. Posamezno poginulo miš ali drugega glodavca lahko zakopljete, sežgete ali odložite med preostanek komunalnih odpadkov. Večje količine poginulih miši pa zapakirajte v biološko razgradljivo nepropustno embalažo in se obrnite na Veterinarsko higiensko službo Nacionalnega veterinarskega inštituta.

Več o mišji mrzlici na spletišču NIJZ