|
SPLOŠNI PODATKI O OBČINI
• Površina občine znaša 71,5 kvadratnih kilometrov
• Občina meji z Republiko Hrvaško, dolžina meje s Hrvaško je 12,2 km
• Ima en mejni prehod za obmejni promet; Rajnkovec (SLO) - Mali Tabor (HR), odpiralni čas 5-23
• Ozemlje je razdeljeno na 24 katastrskih občin
• Karta občine
• Število prebivalcev s stalnim prebivališčem 11.284 (na dan 21.11.2008)
• Naselja v občini: seznam vseh 41 naselij v občini;
• Občinsko središče: mesto Rogaška Slatina s seznamom 55 ulic
• občina je razdeljena na 3 krajevne skupnosti
• Nadmorska višina mesta Rogaške Slatine, sedeža občine: je 228 m
Karta Občine Rogaška Slatina - na portalu GEOPEDIA
Vpogledovalnik v posnetke krajev iz zraka na portalu Geopedia, na podlagi vpisa naslova.
Vpogled v digitalni ortofoto načrte z vpisom naslova pri Geodetski upravi RS.
Vpogledovalnik, omogoča uporabniku brezplačen vpogled v digitalni ortofoto (DOF -posnetki narejeni z letala) za VSA NASELJA IN VSE HIŠNE ŠTEVILKE V OBČINI ROGAŠKA SLATINA in drugod. Ažurnost podatkov je zagotovljena s prikazovanjem le-teh neposredno iz distribucijskega okolja Geodetske uprave Republike Slovenije.
Vpogledovalnik v zbirke podatkov o PARCELI-STAVBI-STANOVANJU-POSLOVNEM PROSTORU.
Možno je sikanje na osnovi sledečih podatkov:
1. ISKANJE PODATKOV PREKO NASLOVA;
V splošno vpišite kraj, ulico in hišno številko. Npr. Ljubljana Zemljemerska 12
2. ISKANJE PODATKOV O PARCELI
V splošno iskanje vpišite šifro ali naziv katastrske občine in številko parcele.
Npr. 1727 421
3. ISKANJE PODATKOV O STAVBI
V splošno iskanje vpišite šifro ali naziv katastrske občine in številko stavbe.
Npr. 1727 808
4. ISKANJE PODATKOV PO NASLOVU IN ŠTEVILKI STANOVANJA ALI POSLOVNEGA PROSTORA
V splošno iskanje vpišite kraj, ulico, hišno številko in številko stanovanja ali
poslovnega prostora.
Npr. Ljubljana Zemljemerska 12 2
KATALOG ROGAŠKE SLATINE 2007 (PDF format)
GEOGRAFSKI OPIS OBČINE
Območje Občine Rogaška Slatina po geografski legi razvrščamo v vzhodni del Zgornjega Sotelskega. Območje obsega podolje, ki se nadaljuje v Zgornjo Sotelsko dolino, na severu pa vzhodni del Boškega prigorja ter njegovo nadaljevanje Rogaško prigorje. Južno od podolja, tja do tesne doline Vonarja, v kateri zavije Sotla na jug, proti svojemu srednjemu toku, pa spada v območje občine še Rodensko gričevje, ki nosi ime po vasi Rodne v neposrednem jugozahodnem zaledju mesta Rogaška Slatina.
Pokrajino tako sestavljajo podolja, vinorodno gričevnato boško prigorje in dolinski svet mejne reke Sotle. Podolje je zatrpano s terciarnimi usedlinami, na severu zaprto z Bočem, na jugozahodu pa z Rudnico, ki spadata med apniško-dolomitski vzpetini. Podnebje je subpanonsko, na prehodu iz predaplskega v panonsko. Celotni pokrajini je skupna precejšnja pokrajinska zaprtost proti Zasavju, Celjski kotlini oziroma Spodnji Savinjski dolini.
ROGAŠKA SLATINA - KRATEK ZGODOVINSKI PREGLED
Vrelci rogaške so bili znani že v antičnih časih (najdbe) pa tudi v srednjem veku, ko je bil glavni vrelec obdan s kamnito ogrado z napisom »Aegris ieho cinxi muro« (za bolnike sem obdal z zidom). Poročilo iz začetka 17. stoletja navaja, da je leta 1598 rogaške vrelce obiskal Wolf Ungnad, sin štajerskega deželnega glavarja (prvi po imenu znani obiskovalec Rogaške Slatine). Sredi 17. stoletja je s pitjem rogaške ozdravel hrvaški ban, grof Peter Zrinski. Pod vplivom novodobnega razmaha znanosti in ozdravitev pomembnih ljudi so se rogaški posvetili zdravniki pod vodstvom dvornega zdravnika in univerzitetnega profesorja na Dunaju, dr. Sorbaita. Leta 1685 je izšla prva monografija o njej, napisal jo je mariborski zdravnik Gründel. Na notranji naslovnici knjige je upodobljena legenda o nastanku rogaških vrelcev, in sicer z udarcem Pegazovega kopita na Apolonov nagovor.
V 18. stoletju so se starem gostišču ob vrelcih pridružila nova, manjša zasebna poslopja za polnjenje in za balneološko rabo rogaške. Leta 1803 so posest okrog vrelcev odkupili štajerski deželni stanovi pod vodstvom deželnega glavarja grofa Attemsa. Ob njih nameravali ustanoviti moderno, medicinski znanosti zavezano inštitucijo, Zdravilišče Rogaška Slatina. Pomen in popularnost nove ustanove sta začela strmo rasti. Sredi 19. stoletja je Zdravilišče Rogaška Slatina postala najpomembnejši letoviški kraj v južnem delu habsburške monarhije, srečališče štajerske, kranjske, furlanske, hrvaške, madžarske in balkanske elite, ter tretji največji svetovni dobavitelj mineralne vode. Z odprtjem železnice leta 1904 je dobil kraj nov razvojni impulz, postal je lažje dosegljiv, z novo polnilnico pa tudi gospodarsko bolj ekspanziven.
V drugi polovici 19. stoletja so zasebniki v bližini Zdravilišča zgradili lastne vile in sicer proti bližnjemu kraju Sveti križ. Nastal je kraj Rogaška Slatina, ki je bil ob koncu stoletja organiziran najprej v eno občino, nato pa v občini Rogaška Slatina in Rogaška Slatina – okolica. Z razmahom steklarstva po letu 1927, ko je družina Abel na obrobju kraja odprla steklarno in s tem sistematizirala lokalno glažutarstvo v industrijo, je pričelo rasti število njegovega prebivalstva. v 60-tih letih 20. stoletja se je kraj začel širiti tudi proti severu in zaobsegel tudi sosednjo Ratansko vas. Število prebivalstva se je od takrat do danes podeseterilo. S svojo velikostjo in še bolj s svojim gospodarskim potencialom je postal kraj pomembno središče z razmeroma veliko gravitacijsko močjo. Število delovnih mest dosega število lastnega prebivalstva, terciarna dejavnost in šolstvo sta vse bolj razvita (dve srednji šoli, višješolski program komercialist in praktični del pouka višješolskega programa gostinstva). S spremembo občin v letu 1994 je Rogaška Slatina vnovič postala občinsko središče.
|
