Splošno o občini
    Župan, podžupana
    Občinski svet
    Nadzorni odbor
    Katalog informacij javnega značaja
    Predpisi občine
    Odbori, komisije in sveti
    Občinska uprava
    Vloge in obrazci
    Krajevne skupnosti
    Okolje in prostor
    Gospodarstvo
    Gospodar. javne službe
    Javni zavodi in podjetja, agencije
    Zdravstvo in sociala
    Predšolska vzgoja
    Izobraževanje
    Kultura
    Šport
    Spletne povezave
    Mladi
    Kino Rogaška Slatina
    Telekomunikacije vračanje vlaganj
    Lokalne volitve
 
 
 

Kontakt: Občina Rogaška Slatina, Izletniška ulica 2, 3250 Rogaška Slatina
               Telefon:  03/ 81 81 700, 03/ 81 81 711, 03/ 81 81 721
               Faks: 03/ 81 81 724, elektr. naslov: obcina@rogaska-slatina.si

GENERAL INFORMATION ABOUT THE MUNICIPALITY
ALLGEMEINES ÜBER DIE GEMEINDE 
DATI GENERALI SUL COMUNE

 Aktualno:   
- Razpis priznanj Občine Rogaška Slatina za leto 2012
- Obvestilo o omejitvi pitne vode 

SPLOŠNI PODATKI O OBČINI
• Površina občine znaša 71,5 kvadratnih kilometrov
• Občina meji z Republiko Hrvaško, dolžina meje s Hrvaško je 12,2 km
• Ima en mejni prehod za obmejni promet; Rajnkovec (SLO) - Mali Tabor (HR), odpiralni čas 5-23
• Ozemlje je razdeljeno na 24 katastrskih občin
Karta občine
• Število prebivalcev s stalnim prebivališčem 11.284 (na dan 21.11.2008)
• Naselja v občini: seznam vseh 41 naselij v občini;
• Občinsko središče: mesto Rogaška Slatina s seznamom 55 ulic
• občina je razdeljena na 3 krajevne skupnosti
• Nadmorska višina mesta Rogaške Slatine, sedeža občine: je 228 m

Karta Občine Rogaška Slatina - na portalu GEOPEDIA
Vpogledovalnik v posnetke krajev iz zraka na portalu Geopedia, na podlagi vpisa naslova.

Vpogled v digitalni ortofoto načrte z vpisom naslova pri Geodetski upravi RS.
Vpogledovalnik, omogoča uporabniku brezplačen vpogled v digitalni ortofoto (DOF -posnetki narejeni z letala) za VSA NASELJA IN VSE HIŠNE ŠTEVILKE V OBČINI ROGAŠKA SLATINA in drugod. Ažurnost podatkov je zagotovljena s prikazovanjem le-teh neposredno iz distribucijskega okolja Geodetske uprave Republike Slovenije. 

Vpogledovalnik v zbirke podatkov o PARCELI-STAVBI-STANOVANJU-POSLOVNEM PROSTORU.
Možno je sikanje na osnovi sledečih podatkov:
1. ISKANJE PODATKOV PREKO NASLOVA;
    V splošno vpišite kraj, ulico in hišno številko. Npr. Ljubljana Zemljemerska 12
2. ISKANJE PODATKOV O PARCELI
    V splošno iskanje vpišite šifro ali naziv katastrske občine in številko parcele.
    Npr. 1727 421
3. ISKANJE PODATKOV O STAVBI
    V splošno iskanje vpišite šifro ali naziv katastrske občine in številko stavbe.
    Npr. 1727 808
4. ISKANJE PODATKOV PO NASLOVU IN ŠTEVILKI STANOVANJA ALI POSLOVNEGA PROSTORA
    V splošno iskanje vpišite kraj, ulico, hišno številko in številko stanovanja ali
    poslovnega prostora.
    Npr. Ljubljana Zemljemerska 12 2

KATALOG ROGAŠKE SLATINE 2007 (PDF format)

GEOGRAFSKI OPIS OBČINE
Območje Občine Rogaška Slatina po geografski legi razvrščamo v vzhodni del Zgornjega Sotelskega. Območje obsega podolje, ki se nadaljuje v Zgornjo Sotelsko dolino, na severu pa vzhodni del Boškega prigorja ter njegovo nadaljevanje Rogaško prigorje. Južno od podolja, tja do tesne doline Vonarja, v kateri zavije Sotla na jug, proti svojemu srednjemu toku, pa spada v območje občine še Rodensko gričevje, ki nosi ime po vasi Rodne v neposrednem jugozahodnem zaledju mesta Rogaška Slatina.
Pokrajino tako sestavljajo podolja, vinorodno gričevnato boško prigorje in dolinski svet mejne reke Sotle. Podolje je zatrpano s terciarnimi usedlinami, na severu zaprto z Bočem, na jugozahodu pa z Rudnico, ki spadata med apniško-dolomitski vzpetini. Podnebje je subpanonsko, na prehodu iz predaplskega v panonsko. Celotni pokrajini je skupna precejšnja pokrajinska zaprtost proti Zasavju, Celjski kotlini oziroma Spodnji Savinjski dolini. 


ROGAŠKA SLATINA - KRATEK ZGODOVINSKI PREGLED
Vrelci rogaške so bili znani že v antičnih časih (najdbe) pa tudi v srednjem veku, ko je bil glavni vrelec obdan s kamnito ogrado z napisom »Aegris ieho cinxi muro« (za bolnike sem obdal z zidom). Poročilo iz začetka 17. stoletja navaja, da je leta 1598 rogaške vrelce obiskal Wolf Ungnad, sin štajerskega deželnega glavarja (prvi po imenu znani obiskovalec Rogaške Slatine). Sredi 17. stoletja je s pitjem rogaške ozdravel hrvaški ban, grof Peter Zrinski. Pod vplivom novodobnega razmaha znanosti in ozdravitev pomembnih ljudi so se rogaški posvetili zdravniki pod vodstvom dvornega zdravnika in univerzitetnega profesorja na Dunaju, dr. Sorbaita. Leta 1685 je izšla prva monografija o njej, napisal jo je mariborski zdravnik Gründel. Na notranji naslovnici knjige je upodobljena legenda o nastanku rogaških vrelcev, in sicer z udarcem Pegazovega kopita na Apolonov nagovor.

V 18. stoletju so se starem gostišču ob vrelcih pridružila nova, manjša zasebna poslopja za polnjenje in za balneološko rabo rogaške. Leta 1803 so posest okrog vrelcev odkupili štajerski deželni stanovi pod vodstvom deželnega glavarja grofa Attemsa. Ob njih nameravali ustanoviti moderno, medicinski znanosti zavezano inštitucijo, Zdravilišče Rogaška Slatina. Pomen in popularnost nove ustanove sta začela strmo rasti. Sredi 19. stoletja je Zdravilišče Rogaška Slatina postala najpomembnejši letoviški kraj v južnem delu habsburške monarhije, srečališče štajerske, kranjske, furlanske, hrvaške, madžarske in balkanske elite, ter tretji največji svetovni dobavitelj mineralne vode. Z odprtjem železnice leta 1904 je dobil kraj nov razvojni impulz, postal je lažje dosegljiv, z novo polnilnico pa tudi gospodarsko bolj ekspanziven.

V drugi polovici 19. stoletja so zasebniki v bližini Zdravilišča zgradili lastne vile in sicer proti bližnjemu kraju Sveti križ. Nastal je kraj Rogaška Slatina, ki je bil ob koncu stoletja organiziran najprej v eno občino, nato pa v občini Rogaška Slatina in Rogaška Slatina – okolica. Z razmahom steklarstva po letu 1927, ko je družina Abel na obrobju kraja odprla steklarno in s tem sistematizirala lokalno glažutarstvo v industrijo, je pričelo rasti število njegovega prebivalstva. v 60-tih letih 20. stoletja se je kraj začel širiti tudi proti severu in zaobsegel tudi sosednjo Ratansko vas. Število prebivalstva se je od takrat do danes podeseterilo. S svojo velikostjo in še bolj s svojim gospodarskim potencialom je postal kraj pomembno središče z razmeroma veliko gravitacijsko močjo. Število delovnih mest dosega število lastnega prebivalstva, terciarna dejavnost in šolstvo sta vse bolj razvita (dve srednji šoli, višješolski program komercialist in praktični del pouka višješolskega programa gostinstva). S spremembo občin v letu 1994 je Rogaška Slatina vnovič postala občinsko središče.

Novo: MONOGRAFIJA - ROGAŠKA SLATINA MESTO VODE, STEKLA IN VINA

ROGAŠKA SLATINA - najlepše urejen izrazito turistični kraj Slovenije v letu 2009
Turistična zveza Slovenije je pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS Danila Tűrka in v sodelovanju z ministrstvoma za gospodarstvo in za okolje in prostor, v letu 2009 organizirala že 18. tekmovanje v urejenosti slovenskih krajev pod geslom Moja dežela – lepa in gostoljubna. Rogaška Slatina je na tekmovanju prejela laskavi naziv NAJLEPŠE UREJEN IZRAZITO TURISTIČNI KRAJ. Tako dobro uvrstitev je Rogaška Slatina prejela tudi leta 2006.
- OBČINA ROGAŠKA SLATINA  - OBČINA PO MERI INVALIDOV 2008
  ROGAŠKA SLATINA PREJELA SREBRNO MEDALJO ENTENTE FLORALE 2008 ter
-
POSEBNO PRIZNANJE ZA SKRB ZA LJUDI S POSEBNIMI POTREBAMI

ZANIMIVOST iz zgodovine Rogaške Slatine - 1. uradna zdraviliška brošura v slovenščini iz leta 1922 - ROGAŠKA SLATINA - DRŽAVNO ZDRAVILIŠČE, januar 1922

 
 
 
 
Copyright 2004 Občina Rogaška Slatina, vse pravice pridržane.